V začetku 20. stoletja je velik zdravstveni problem predstavljala zlasti tuberkuloza, takrat zelo razširjena bolezen, saj so na njeno širjenje vplivali slabi življenjski pogoji ter onesnaženo okolje v večjih industrijskih središčih. Društvo za boj proti tuberkulozi (Società per la lotta contro la tubercolosi) iz Trsta je zato na območju vzhodno od Sv. Katarine odkupilo kmetijsko posestvo Tossich, da bi na njem zgradilo Zdravilišče za pljučne bolezni, leta 1901 pa zaprosilo arhitekta Ludovica Braidottija za pripravo načrtov prenove tamkajšnjih kmetijskih objektov (nekdanjih kolonskih hiš) ter njihovo preureditev v zdraviliščna paviljona. Okrevališče za rekonvalescente s pljučno boleznijo je bilo sprva odprto sezonsko, od srede aprila do srede oktobra.

Za časa Kraljevine Italije je bilo preoblikovano v moderen protituberkulozni sanatorij, sestavljen iz parka ter več objektov na dveh lokacijah. Ker je bil tovrstni zavod edini v Julijski Krajini, so se v njem zdravili bolniki iz celotne omenjene krajine in tudi iz drugih italijanskih provinc. V sanatorijsko delovanje se je vključevalo tudi lokalno prebivalstvo, saj si je sanatorij pri oskrbovanju veliko pomagal z lastnim kmetijskim posestvom, ki so ga obdelovali koloni.

V obdobju nemške okupacije in takoj po drugi svetovni vojni so ga prizadele eksplozije, ki so terjale obnovo zgradb. Sanatorij je z upadanjem tuberkuloznih obolenj postopno spreminjal svojo namembnost. Leta 1955 so ga preimenovali v Bolnico Ankaran, v kateri je do leta 1985 deloval Interni oddelek Splošne bolnišnice Koper.

Severni paviljon nekdanje bolnišnice so leta 1994 spremenili v stanovanjski blok, okoli njega pa zgradili naselje Sončni park. V južnih objektih ima svoje prostore Vojašnica slovenskih pomorščakov.