Na Čenturju je bilo odkritih več zakladnih najdb rimskih bronastih, srebrnih in tudi zlatih novcev ter nakita iz razdobja cesarja Maksencija in tetrarhije. Skupno število vseh odkritih novcev je ocenjeno na prek 25.000. Od tega je ohranjenih približno 12.000, ki se hranijo v različnih muzejih (Narodni muzej Slovenije, Arheološki muzej Istre, Pokrajinski muzej Koper). Novci so bili zakopani v začetku 4. stoletja in najbrž predstavljajo vojaško blagajno. V Čenturju, kot pove že njegovo ime, je bila namreč organizirana prava rimska centuria, torej uveljavljena rimska vojaško-kolonizatorska oblika širjenja. Ta oblika se imenuje po stotniji, vendar jo je sestavljalo 60 vojakov in 40 delavcev, večinoma kmetov, verjetno pa so bili med njimi tudi razni uradniki in obrtniki, kot so bili kovači, mizarji ipd., toda vsi po malem ali po večini kmetje, nekateri v spremstvu žena in otrok. Na Čenturskem polju in na utrjenem hribu so si uredili vojaško-gospodarsko postojanko, kar potrjujejo ne le ostanki rimske ceste, ki je vodila proti Pulju, in rimske utrdbe, temveč tudi največja zakladna najdba.