Strunjanske soline se nahajajo v Strunjanskem zalivu, na naplavni ravnici potoka Roja, ki se tu izliva v morje. Naplavno ravnico je človek zaradi pridobivanja soli preoblikoval z izgradnjo izparilnih in kristalizacijskih bazenov, kanalov z zapornicami vode ter nasipov. Zgodovinsko gledano so bile, poleg Sečoveljskih solin, solin Fazan v Luciji, tudi Strunjanske del tako imenovanih Piranskih solin. V 14. stoletju je bil tudi tukaj vpeljan paški način pridelave soli, ki temelji na gojitvi petole. V začetku 20. stoletja, v času avstrijske oblasti, so doživele spremembe zaradi uvedbe proizvodnje soli na stonski način, preoblikovanje solnih polj in drugačno organizacijo dela.
Strunjanske soline so danes del Krajinskega parka Strunjan. So najsevernejše še delujoče soline v Jadranskem morju in hkrati najmanjše. Strunjanske soline predstavljajo izjemen kulturni spomenik, saj v njih še danes proizvodnja soli poteka na tradicionalen način, ki vključuje tradicionalno pretežno leseno orodje, vzgajanje petole, ročno delo, vsakoletno vzdrževanje nasipov in bazenov in veliko odvisnost od vremenskih razmer.