Pokopališče školjk ali tanatocenoza pri Sv. Katarini je ena od največjih znamenitosti ankaranskega morskega obrežja.

Čeprav je nastalo posredno zaradi poglabljanja plovnih poti Luke Koper, gre za izjemen, predvsem pa redek habitat.

Strokovno primernejši izraz kot pokopališče je tanatocenoza, saj ne gre za pokopališče, pa tudi ne samo za školjke.

Tanatocenoza označuje kopičenje ostankov fosilnih ali današnjih organizmov, ki jih je delovanje valov in/ali vetrov odložilo na določenem mestu.

Snežno belo odlagališče različnih lupin in skeletnih ostankov mnogih mehkužcev (predvsem polžev in školjk), pa tudi drugih nevretenčarjev, ki jih je morje naneslo na obalo, pritegne mnoge obiskovalce.

Raziskovalci so tukaj našteli 131 vrst različnih mehkužcev, od katerih je 71 vrst polžev in vsaj 60 vrst različnih školjk.