Mimo Podpeči je vodila ena izmed poti, ki je podeželje primorskih mest povezovala z osrčjem Istre, ki so si ga v 12. stoletju počasi začeli lastiti goriški grofje. Ti pa so se v 14. stoletju politično usmerili k Habsburžanom. Ko so se v 15. stoletju v času vojne s Sigismundom ogrski vojaki utaborili v Trsteniku nad Rašporjem, so iz teh krajev vpadali na posesti v Furlaniji in Istri. Takrat je rašporski kapetan predlagal beneškemu senatu, da bi Istrani v vasi Podpeč (ad villam Popehii) vzpostavili obrambo pred ogrskimi vpadi. Poudarili so, da je vas v središču in da je dobro utrjena. Po poti mimo Podpeči so v Istro vdirale tudi roparske skupine.

Tudi beneški revizor Moresini, ki je potoval po Istri leta 1556, je bil navdušen nad urejenim vojaškim gnezdom. Utrdbo nad votlino strmega kraškega roba, ki jo je dopolnjeval tabor v jami pod njo, ga je navdušila. Čeprav je bila jama manjša kot tista v Ospu, je ocenjeval, da bi se lahko vanjo zateklo do petdeset družin. Kljub strmi poti, ki je vodila do nje, je bil revizor mnenja, da bi lahko vaščani vanjo varno shranili tudi svoj pridelek. O strateški vlogi tega kraja priča podatek, da so v utrdbi še vzdrževali stražarja.V takšnem duhu je, v klimi bližajoče se vojne v začetku 17. stoletja, Podpeč opisujejo viri iz 17. stoletja. Jamo naj bi varovala celo železna vrata, v stolpu pa je bil nastanjen stražar. Do jame je vodila strma pot, ki je bila tako ozka, da se je po njej lahko spuščal samo en človek. Orožje je bilo malo boljše kot v Ospu, saj so imeli vojaki na voljo celo dve najmodernejši puški – mušketi (moschettoni) in 13 arkebuz, katerih uporaba je bila bolj zapletena in zlasti bolj počasna. Tudi dva bakrena topova – falconeta, sta pričala o posebnosti kraja, saj so bili boljši kot v drugih kaštelih v zaledju Istre. Čeprav je bila utrdba postavljena na težko dostopnem terenu, je bilo v njej shranjenih kar 6 sulic. Klub temu da je konec uskoške vojne pomenil tudi konec neposrednih vojaških groženj, so stolp verjetno ohranili kot skladišče orožja in še naprej skrbeli, da so imeli v stolpu čuvaja. (Podpec_1908, neznani avtor / Vir: kraskirob.si in Grad Podpeč / D. Darovec, 2019)