Resslov gaj je gozdna učna pot, ki se razprostira na Jurjevem hribu (109 m). Posvečena je Josefu Resslu, slovensko-češkemu izumitelju ladijskega vijaka ter načrtovalcu pogozdovanja Krasa in Istre v 19. stoletju. Na flišnem gričevju Ankaranskega polotoka so se razvile evtrične rjave prsti, ki so jih pokrivali nizki toploljubni hrastovi gozdovi. Te prsti so zelo primerne za kmetijsko rabo, zato so bili številni hrastovi gozdovi v preteklosti izkrčeni. Kulturna pokrajina je s krčenjem gozdov dobivala novo podobo. Urejali so se vinogradi, oljčniki, širila so se območja poselitve. Jurjev hrib je eden lepše ohranjenih predelov z avtohtonim gozdom, kjer je razvita prevladujoča gozdna združba črnega gabra in hrasta puhavca. V gozdnem sestoju prevladujejo puhasti hrast, mali jesen, maklen ter obilica grmovnih vrst. Med njimi najbolj pade v oči ruj, ki ga je največ na gozdnem robu, pa tudi v podrasti. Ko se jeseni obarva v
bakreno rdeče barvo, daje istrskim gozdovom poseben čar. Na južnem pobočju Resslovega gaja je tudi največji sklenjen nasad oljk v slovenski Istri.