Lazareti so bili v preteklosti zbirni centri za okužene z nalezljivimi boleznimi, zgrajeni zunaj mesta, v tem primeru Trsta. Lazaret v zalivu sv. Jerneja je bil namenjen karanteni tovora in ljudi, ki so z ladjami prihajali v tržaško pristanišče. Z gradnjo lazareta v zalivu Sv. Jerneja (Lazzareto San Bartolomeo), ki je bil že tretji tržaški lazaret, so pričeli marca 1867. Lazaret je nadomestil lazaret Sv. Tereze, ki je bil zgrajen leta 1769 po naročilu avstrijske cesarice Marije Terezije in se je nahajal v Rojanu pri Trstu. V ta namen je bil iz starega lazareta na vhod novega preseljen tudi baročni vhodni portal. Lazaret v zalivu sv. Jerneja je bil dokončan 1869, ko je bila dokončana tudi bolnišnica, ki naj bi jo ob otvoritvi obiskal tudi avstrijski cesar Franc Jožef. Za tisti čas je bil lazaret moderen kompleks, ki je zajemal karantene, prostore za dezinfekcijo, kopeli, pralnico, sušilnico ter imel tudi lastno kapelo Sv. Roka. Svojo funkcijo je opravljal do konca 1. svetovne vojne. Danes se objekt nahaja na ozemlju Republike Italije. V njegovih prostorih je baza za logistiko in usposabljanje Ministrstva za obrambo Republike Italije.