Konec 8. stoletja, v času Karla Velikega (768-814), so Istro zasedli Franki in jo upravno vključili v Furlansko marko. Frankovska oblast je vzpodbujala kolonizacijo novo pridobljenih posesti in na njih postopoma uvajala fevdalni sistem. To je pospešilo tudi slovansko naselitev v zaledje obalnih mest, s tem pa se je v veliki meri začela spreminjati etnična podoba podeželja. Naseljevanje takrat še poganskega slovanskega prebivalstva na pretežno zapuščene mestne teritorije in različne oblike nasilja, ki ga je frankovski vojvoda Johannes izvajal nad mestnim prebivalstvom, sta izzvala spore in konflikte, ki so jih skušali v okviru tedanjega frankovskega prava razrešiti na sodnem zboru ob Rižani pri Kopru leta 804 (Placitum in territorio Caprense … loco qui dicitur Riziano). Nekateri zagovarjajo, da so se sestali na izviru Rižane, drugi pa da na izlivu, kar bi pomenilo, da se je ta sodni zbor, ki so se ga udeležili številni tedanji veljaki cesarja Karla Velikega, odvijal ali pri Zvročku ali pa pri Srminu. Razsodba rižanskega zbora / placita je imela dolgotrajne posledice za usodo in razvoj Istre in njenega zaledja. (Bruno Croatto, Rižanski placit, 1934)