Cerkve so v srednjem veku kot največje in najbolje grajene stavbe v naselju v svoji notranjosti nudile številne ugodnosti: cerkveno notranjščino so uporabljali kot žitnico oziroma »zakladnico, kamor so najbolj premožni vaščani shranili vse tisto, kar je bilo kaj vredno. Kot žitnica-zakladnica je velikokrat služil kateri od stolpov, ki je bil najbolj prostoren in katerega notranjost so z lesenimi pregradami spremenili v več etaž.