Osapci so svojo utrdbo sicer vselej imenovali le Grad. Toda ali naj verjamemo ljudskemu izročilu, da so obzidje v jami zgradili Turki in ne Benečani ali Koprčani? Ali so morda res Turki iz osapskega Gradu zlivali vrelo olje na napadalce, kar bi pomenilo, da so Grad osvojili, čeprav o tem ni dokumentov? Možno je sicer, da so se Turki na enem od svojih povratkov iz uničujočih plenjenj po Furlaniji in današnji Sloveniji pred branilci domačih ognjišč zatekli tudi v osapsko grad-jamo. Zaradi Turkov osiromašeni prebivalci so namreč večkrat pričakali plenilce, ko so se vračali s svojih pohodov, ter si na tak način nemalokrat povrnili nekaj izgubljenega premoženja ali ljudi. Morda so Turke na tak način v enem njihovih številnih plenjenj pričakali v bližini Ospa. Pred obubožanimi in razjarjenimi domačini so se morda tako umaknili v že iz prejšnjih pohodov znano zatočišče, ko so se pred njimi domačini vanj zatekali. Ali pa se izročilo nanaša na dogodke iz začetka 17. stoletja, ko je v Istri divjala takoimenovana Uskoška vojna ali vojna za Gradiško. Tedaj so bili v ospredju beneško-avstrijskih nasprotij uskoki iz Senja, ki so v avstrijskem interesu plenili po Istri in se jih ljudsko izročilo tudi v drugih krajih Istre spominja kot Turke, ponekod pa celo kot Francoze. Leta 1616 je namreč avstrijska vojska z uskoki in kmeti požgala nekatere istrske beneške vasi, med njimi tudi Osp. Toda zaradi pomanjkanja konkretnih zgodovinskih virov o času nastanka obzidja v jami lahko trdimo le, da je osapski grad v zgodovini kraja nemalokrat odigral pomembno vlogo. To potrjujejo tudi dogodki v vojni med Benetkami in Avstrijo v letih 1508 – 1516. V začetku oktobra 1511 so se najprej pred avstrijsko premočjo kar po vrsti predale vse beneške utrdbe, ki so na vzhodni meji varovale koprsko ozemlje, med njimi tudi Osp. Že kmalu nato pa je ravno kapitan Slovanov, tedaj Paskval Ingaldeo, na čelu 10 konjenikov in pešcev v napadu ponovno osvojil Osp. Toda za Avstrijce je bil kraj očitno tako pomemben, da so ga znova zasedli. Ob koncu vojne je Ingaldeo v doževem imenu sprejel vrnitev vasi Osp v okrilje Beneške republike. Za ta dogodek pa je bil nedvomno najbolj zaslužen Zaneto de Otto, ki je leta 1517 dobil mesto kaplarja v koprskem Levjem gradu (caporalato de Castel Lion), predvsem zato, ker je s štirimi tovariši odvzel sovražniku kaštel v Ospu, kot pravi neki dokument iz beneškega arhiva. V vseh teh hudih časih je bil ravno osapski grad poglavitno zatočišče domačinov.