O zgodovini črnokalskega gradu

Črnokalska utrdba je stala nad pomembno prometno povezavo med jadransko obalo in notranjostjo, obenem pa na obmejnem območju beneške in habsburške interesne sfere. Zato je bila njena lega strateška, kakor v primeru Socerba, čeprav črnokalska utrdba ni bila nikoli tako pomembna kot socerbska. A kljub temu so se Benečani v drugi polovici 15. stoletja pritoževali, da se je kastelan, nosilec vojaških funkcij, ki naj bi živel v njej, odselil drugam. Ko je po prvi beneško-habsburški vojni posest prešla v roke slednjih, je sedež zemljiškega gospostva postal Socerb. Na sedež posesti so se prenesle tudi vse pomembne funkcije. Posebej pomembna pa je tudi utrjena jama, kamor so se zatekli prebivalci vasi, ki je bila zelo izpostavljena, saj je bila na poti vseh vojaških skupin, ki so se premikale proti Istri. Zato so utrpeli znatne izgube med vsakim vojaškim dogodkom na tem prostoru.

Redka ohranjena pričevanja o črnokalski utrdbi so praviloma povezana z vojaškimi dogodki. Tako se utrdba in kraj omenjata v zvezi s prvo avstrijsko-beneško vojno. Habsburški vojskovodja Krištof Frankopan se je po napadu nad neposredno okolico beneškega Kopra z zvijačo umaknil, v Črnem Kalu pa pustil skrito posadko, ki je iz zasede napadla Koprčane, ko so se med zasledovanjem pomikali po dolini in jih vse pobila ali zajela. Oktobra istega leta 1511, najbrž v istih bojih, so privrženci cesarja utrdbo v Črnem Kalu opustošili. Posebno strateško vlogo je imel Črni Kal tudi sto let kasneje, v uskoški vojni (1615-1617). Poleg Socerba je namreč predstavljal glavno točko, od koder so vdirali habsburški vojaki, saj so imeli iz utrdbe nadzor nad celotno dolino in premiki sovražnih čet. Prav s te utrdbe naj bi grof Petazzi v obeh bitkah te vojne na severno istrskih tleh streljal na vojsko nasprotnika, ki se je nato prek Ospa vrnila v Koper. Obdobje od začetka 15. do prve polovice 17. stoletja je zaznamoval vonj po vojni. Strah pred plenilci je bil sestavni del vsakdana prebivalcev Istre. Zato je bil pod črnokalsko utrdbo, tako kot v Podpeči, skrit pred plenilci nedostopen tabor, v katerem je okoliško prebivalstvo shranjevalo svoje premoženje.

Lokacija artefakta