Vendar je človek gostoljubne in rodovitne griče z dostopom do morja že zgodaj naselil, izsekal gozd in vzdrževal pašnike in polja; kasneje je spremenil teren tudi v njive, oljčnike, vinograde ali pa je ohranjal »mešano rabo«. Prvotna drevesno-grmovna združba je danes prisotna le še v fragmentih na zgornjem robu klifov, v zaplatah med vinogradi in v neposrednem zaledju Zaliva sv. Jerneja. Gre za združbo črnega gabra in hrasta puhavca Ostryo-Quercetum pubescentis s toploljubnimi elementi v podrasti, kot so ostrolistni beluš (Asparagus acutifolius), južna šmarna detelja (Coronilla emeroides), bljušč (Tammus communis), vednozeleni brošč (Rubia peregrina) ter obilica drugih grmovnih vrst.