Naselbinsko območje leži na skrajni južni vzpetini dolgega grebena, ki se vleče od Malije do Kort oziroma poteka med Izolo in Sečovljami ter dominira nad vasjo Korte na 271 m nadmorske višine. Kaštelir sodi med največja gradišča obalnega dela Šavrinskega gričevja in je zagotovo predstavljal osrednje, t. i. glavno mesto širšega teritorija. Vizualno je Kaštelir povezan z manjšimi gradišči, ki so lahko služila tudi kot obrambne postojanke med morjem in notranjostjo.Naselbina, v kateri so ljudje živeli vsaj od poznega neolitika do rimske dobe, tj. kakšnih 5.000 let, je razdeljena na t. i. glavno mesto ali akropolo in spodnje mesto. Na skrajnem vzhodnem delu je zamejeno s kamnitim obrambnim nasipom. Na enak način je na skrajnem vzhodnem delu zaščitena akropola z obzidjem, ki je danes vidno kot kamnit nasip. Na ostalih delih je naselbino varovalo strmo pobočje. Na akropoli so živeli pomembni člani tedanje skupnosti, ki so opravljali tako posvetne kot tudi kultne dejavnosti. Pred vhodom v akropolo so bile običajno postavljene kovaške delavnice. V spodnjem mestu so praviloma stale bolj preproste hiše s temelji iz suhozida, zgoraj pa so bile grajene iz prepleta ometanega z glino ter imele dvokapno streho. Hiše so bile lahko tudi podkletene. Pod akropolo so bili tudi obori za živali in verjetno še obdelovalne površine.
Najdba bronaste figurice psička iz mlajše železne dobe kaže na železnodoben svetiščni prostor na tem območju. Spodnje mesto je služilo ostalim prebivalcem, ki so v hlevih in oborih imeli tudi živino. Številni naravni izviri znotraj naselbine in v okolici ter rodovitna zemlja so omogočili, da je bila naselbina skozi tisočletja samooskrbna.
V zgodnji rimski dobi je na območju kaštelirja nastalo grobišče.