Dvonadstropna palača Gabrielli je primer najkvalitetnejše profane klasicistične arhitekture v Piranu. V letih od 1849 do 1851 jo je zgradila družina Lodovica Gabriellija in njegove žene Regine iz piranske grofovske rodbine Rota.
Poseben trikotni tloris se prilega mestni lokaciji ob piranskem notranjem pristanišču. Značilno klasicistično pročelje napoveduje primerno eleganten značaj notranjosti. Vhodni veži s pred kratkim odkritimi originalnimi stropnimi in stenskimi poslikavami se počasi vrača nekdanji sijaj. Kamnito stopnišče z mogočnimi monolitnimi stebri vodi v prvo nadstropje z originalnimi stropnimi poslikavami, dekorativnimi štukaturami in marmoriranim ostenjem, ki dajejo prehodnim sobanam s pogledom na piranski pristan prav poseben čar.
Južno krilo palače se zaključi z majhnim okroglim salonom, zaradi katerega so palačo nekoč imenovali La Rotonda. Severno krilo palače, ki bi bilo seveda veliko širše in bi zapolnilo prostor današnjega mestnega parka, je žal nedograjeno.
V palači Gabrielli se je rodil eden od potomcev Lodovica Gabriellija; znani profesor statistike, diplomat in pisatelj Diego de Castro.
Po drugi svetovni vojni in odselitvi družine Gabrielli-de Castro je bila stavba nacionalizirana. Od leta 1954 je v njej sedež mestnega in od 1967 Pomorskega muzeja “Sergej Mašera” Piran. V palači so na ogled stalne in začasne razstave.