Mlin za mletje oljk, najpogosteje imenovan mažina (maccina), ki je na ogled v Etnološki zbirki Tonina hiša, je del oljarne – torkle, kakršne so bile v preteklih stoletjih razširjene po vsej Istri. Čeprav so jih zaradi uvajanja novosti nekateri začeli opuščati že konec 19. stoletja, so jih mnogi uporabljali še v prvi polovici 20. stoletja. Mlin je zidan iz kamna v obliki kroga s premerom 2,60 metra in visok od 60 do 70 cm. Vrhnji del je plitev krožnik, narejen iz večje kamnite plošče. Sredi njega je vzidana kamnita konkavna plošča s kovinskim ležiščem. Vanjo so pritrdili leseno vreteno, katerega drugi konec je vpet v stropno gred, tako da se je lahko obračal. Skozenj so vodoravno položili lesen drog, na katerega so pritrdili mlinski kamen, tako da se je vrtel po krožniku. Kamen je gnala žival (konj, mula ali vol), v mlinih z manjšimi mlinskimi kamni pa včasih tudi ljudje. Oljke so stresali naravnost pod mlinski kamen, ali pa so jih najprej pretresli v leseno posodo, pritrjeno na gonilno gred, od tod pa so enakomerno drsele na mlevno ploskev.
Original hrani: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran