Z uporabo lesene samokolnice so si solinarji zelo olajšali spravilo soli. Pred tem so uporabljali nečke (albol ali tudi mecena (mezzena)), to je lesena, škafu podobna posoda, ki je služila hkrati kot mera za sol (polovico stara, to je okoli 33 kg). Lesena solinarska samokolnica je imela spredaj namesto običajnega kolesa širok valj. Na mehkem ilovnatem nasipu bi se običajno kolo vdrlo v teren. Samokolnice so si bile zelo različne in prav taka je bila tudi njihova nosilnost. Z zadnjimi večjimi samokolnicami, ki so jih uporabljali na predelu Lera, so lahko prepeljali okoli 150 kg soli naenkrat. Original hrani: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, razstavljena je v Muzeju solinarstva v Sečoveljskih solinah.