Krkavče so najbolj znane po t.i. krkavčanskem kamnu, imenovanem tudi krkavčanski menhir. Megalit naj bi bil postavljen v 2. ali v 1. stoletju pr.n.š. Na obeh straneh kamna je izklesana človeška (ali božanska) podoba z razširjenima rokama in sončnim nimbom okrog glave. Skrivnostna podoba na enem izmed redkih monolitev, ki se je na slovenskem ozemlju ohranil iz predkrščanske dobe, še tudi danes razvnema domišljijo in izziva različne interpretacije, npr. da je kamen del gradu, ki je nekoč stal v bližini (predel čez cesto nasproti kamna se še sedaj imenuje Gradišče, kar priča o prazgodovinskem kaštelirju), pa teorija, da je kamen postavljen tam, kjer so ga nekoč pripeljali z ladjo in so ga kasneje uporabljale za privez druge ladje (blizu mejnega prehoda Dragonja se še sedaj vidijo rinke za vezanje bark, v dolini Dragonje nedaleč stran je še sedaj vas Sulne, kjer so menda nekoč bile soline), kamen povezujejo tudi s čaščenjem poganskih bogov, včasih so za božič ob njem kurili hrastovo drevo in je imel pomen za plodnost.
Danes na izvornem mestu stoji replika, original pa je v Pokrajinskem muzeju Koper. Viri: Wikipedia in krkavce.webs.com