Kubed je leta 1067 omenil kraj Henrik IV. v listini freisinškemu škofu, s katero mu je podelil vasi na ozemlju Tržaške in Koprske škofije. Omenjen je tudi v darovnici bavarskega mejnega vojvode oglejskemu patriarhu iz leta 1102. Vse vasi v zaledju Kopra, ki so imele neko vojaško vlogo so imenovali s terminom »kaštel« (castello). V utrdbi je bila nastanjena kmečka vojaška posadka vse do konca uskoške vojne (1618). Vas se je razvila pod obzidjem. Ker je utrdba ležala ob ožini nad prometno žilo in na točki, kjer je bil razgled na druge postojanke, je bil zagotovo del obveščevalnega sistema Beneške republike. V vojaškem smislu je bila pomembna, ker je služila kot zaledje za druge utrdbe, ki so ležale v bližini meje.
Prve podatke o kmečki utrdbi srečamo v času prve avstrijsko-beneške vojne. V tej vojni je bila utrdba nekoliko porušena in kar nekaj časa je trajalo, preden so revizorji prepričali beneške oblasti, da se jo splača popraviti. Še leta 1556 jo je beneški revizor Moresini našel brez obrambnega stolpa, delno porušenega ter brez stražnika. Revizor je predlagal, da bi jo popravili, saj je bila prostorna in je lahko sprejela do dvesto vojakov in petdeset konjenikov. Seveda bi bilo toliko vojakov znotraj obzidja nastanjenih le v času najhujše vojaške vihre. Po tem popravilu so kaštel kot pomembno strateško točko vključili v vsak predlog za črpanje denarja in ga tako postopoma obnovili. Obzidje je bilo lepo ohranjeno še dolgo po koncu uskoške vojne. Do danes se je ohranil velik del obzidja, skupaj z obrambnim stolpom, ki so ga preuredili v zvonik. Ko je s spremembo vojaške tehnike kmečka utrdba izgubljala svojo prvotno vojaško funkcijo, so začeli vaščani znotraj obzidja graditi hiše, za eno od hišnih sten pa uporabili kar obstoječe obzidje. Tako utrdbe vrh skale niso uničili, da bi gradbeni material uporabili za gradnjo hiš. Takšna usoda je namreč doletela marsikatero utrdbo. Za cerkvijo sv. Florjana, obnovljeno v 17. stoletju, so vidne ruševine srednjeveškega obzidja.