Romarska cerkev Marijinega prikazanja v Strunjanu naj bi nastala na temeljih starejše cerkvice iz začetka 13. stoletja za katero naj bi skrbele redovnice benediktinke, ki so imele samostan ob cerkvi sv. Bassa ob strunjanski obali. Obnovo cerkve je v 15. stoletju podprla piranska vdova Ovalda Petronio imenovana Barcazza, ki je v oporoki cerkvi zapustila tudi velik del strunjanskih solin. Z dobičkom iz pridelave in prodaje soli pa so kasneje obnavljali cerkev Svete Marije. Končno ime (Santa Maria della Visione/ Sveta Marija Prikazanja) pa je cerkev dobila po legendi Marijinega prikazanja dvema čuvajema vinogradov; Giovanniju Grandiju in Pietru de Zagabria. Kako pomembna in znana je vselej bila ta cerkev za romarje in pomorščake izvemo iz zapisov škofa Paola Naldinija iz leta 1700, ki poudarja zlasti izjemnost neštetih v notranjosti povsod obešenih votivnih podob, večinoma pomorskih